Nova Gorica (Čepovan & Lokovec), 18. – 27. 7. 2014

Delovišča:

• Brušenje in barvanje otroških igral pri OŠ Čepovan,
• urejanje okolice Medgeneracijskega doma v Čepovanu (betoniranje, tlakovanje, postavljanje lesenih klopc),
• čiščenje bližnjega potoka,
• barvanje ročno kovane ograje v okolici cerkve v Lokovcu,
• pleskanje in urejanje kulturnega doma v Zgornjem Lokovcu.

V času študijskih počitnic, med 18. In 27. julijem 2014, se je že šestnajstič odvijala  Študentska delovna brigada – največji prostovoljski projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru.

Tokrat smo se študentje odpravili pomagat v Mestno občino Nova Gorica, natančneje v krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec, ki ju je močno prizadel letošnji žledolom.

Prioriteta je bilo odstranjevanje posledic žledoloma, ki je v Čepovanu in Lokovcu povzročil nepredstavljivo škodo.  Tako smo čistili planinske in pohodne poti, odstranjevali podrto drevje in vejevje, pripravljali drva za zimo starejšim krajanom…

Seveda pa je brigadirsko delo vedno pestro: brusili in barvali smo otroška igrala pri OŠ Čepovan, urejali okolico Medgeneracijskega doma v Čepovanu (betonirali, tlakovali, postavljali lesene klopce..), očistili bližnji potok, barvali ročno kovane ograje v okolici cerkve v Lokovcu, pleskali in urejali kulturni dom v Zgornjem Lokovcu, izkopali zasuto vodno zajetje in še bi lahko naštevali.

Nič manj pestro ni bilo tudi ob popoldnevih in večerih.  Domačini so nam pripravili ogled kovačije, kjer so se brigadirji lahko sami preizkusili v kovanju izdelkov na star način, kar se je izkazalo za zelo zahtevno nalogo.

Največji pečat na brigadi pa je seveda pustilo druženje z domačini, pa naj je bil to piknik, igranje nogometa, prepevanje ob zvokih harmonike ali reševanje štabnega šotora pred poplavo zaradi močne nevihte.

Na 16. Študentsko delovno brigado v Čepovanu in Lokovcu nas bo spominjalo veliko stvari: naporno in odgovorno delo, dež, ki nas je poskušal spraviti v slabo voljo skoraj vsak dan, druženja pozno v noč in nova prijateljstva med brigadirji.

Še posebej pa ne bomo pozabili domačinov – preprosti, prijazni in velikodušni obrazi, ki so nam priskočili na pomoč kadarkoli smo jih potrebovali; bodisi je šlo za pomoč pri delu, popravilo orodja ali skodelico vroče kave med delom.